ponedeljek, 28. januar 2013

Sončni zahod na Viševniku

Leto se je šele dobro začelo, a štartali smo zelo pestro! :) Po prekrasnem vikendu v Ivančni Gorici, ko smo tekli okrog občine (Tektonik zimski 3-dnevni tek ultra 124), so se pojavile že stare težave s pokostnico ter novonastala bolečina v gležnju, ki še kar ni izzvenela. Prisiljena sem malo več počivati. Občasno gremo v Tektonik na dve ali tri ure spininga, da se dodobra našvicam na kolesu, doma naredim par jogijskih vaj in sklecov, to je pa tudi vse, saj sem vmes staknila še virozo in cel prejšnji teden bolj ali manj preživela v horizontali. Ampak stvari gredo na bolje, čez vikend sem si zaželela na easy v kakšen hrib, da nafilam svoje precej izpraznjene baterije. Samooskrbovalni vikend, totalno! :) Po zapletu okoliščin sva v hribe štartala ob enih popoldan. Brez jasnega cilja. Toni zavrti par številk, dobiva par priporočil kam je še varno glede na vremenske razmere in čas, ki ga imava. Naposled se nekje na gorenjski avtocesti odločiva za Viševnik (2050 m) iz Rudnega polja, Pokljuka. Je kratek vzpon, varen, razgleden, pa še tekaške proge so blizu. Od smučišča naprej je bilo ljudi za preštet na prste ene roke, ob tej uri so se vsi vračali v dolino, pa še to večinoma s smučkami ... ah, kakšna škoda, da ne smučam. Idiličen pohod v snegu, dolg približno uro in pol do vrha. Malo čutim tako gleženj, kot pokostnico, a nič hujšega. Pot je shojena in ne drsi pretirano, zato ne potrebujeva derez. Na vrhu odpreva pir, se okrepčiva z medenjaki, nafutrava še kavke in kmalu greva nazaj, saj je na mestu čutiti precejšnji mraz. Prekrasni panoramski razgledi v barvah zahajajočega sonca in enkratno vzdušje, pa me sploh ne zebe. :) Pot po ravnini čez gozd nazaj do Rudnega polja izkoristiva za učenje nordijske hoje. Pri avtu se preobujeva, vzameva tekaške smuči in gasa čez cesto na progo, na nočni tek na smučeh. Takoj izgubim vso voljo, saj mi resnično ne gre. Imam pa krasnega inštrukturja, ki se ne da mojim izpadom, samo razlaga mi in me vzpodbuja. :) Po določenem času dobim nazaj feeling in upanje, da mi manjka samo malo treninga in kilometrov, da bom osvojila drsalno tehniko. 

Čudovit vikend je za menoj! Lakoto in žejo pogasiva v lokalu bivšega olimpijca, veslača Janija Klemenčiča na Bledu - Chilli bar. Jutri me čaka že tretje dežurstvo letos, a s tako lepimi spomini je lažje delat ... :)
















torek, 08. januar 2013

TEKTONIK zimski 3-dnevni tek ULTRA 124

1. dan, petek 4.1.2013: vas Krka čez Polževo na Peščenik, Ivančna Gorica. 22, 5 km in 450 višincev.

Zjutraj dobim sporočilo od sodelavke Nine, da ji ni zvonila budilka in da je ne bo v službo, kar je pomenilo, da najbrž ne bom mogla prej iz službe, kot sem nameravala. Še dobro, da sem vse spakirala prejšnji večer in da Kristi zmeraj zamuja. :) Ekspresno sem uredila vse stvari, stlačila nekam še 15 minut, da mi je Vojko naredil ultrazvok (stokrat hvala Vojkotu in Metki, ki krpata moje poškodbe in bolečine!), saj me je cel teden bolel gleženj in kljub vsemu sem lahko šla prej domov. Bolečina v gležnju je še najbrž posledica prejšnjega vikenda, ko sem v treh zaporednih dneh pretekla 75 km. Malo sem bila v skrbeh kako bom speljala tridnevni etapni tek sedmih občin okrog Ivančne Gorice (124 km) z mojim nestabilnim gležnjem. Dobimo se Natalija, Kristi in jaz...in akcija... že se vozimo avanturi nasproti...:) Za cel vikend se nastanimo v Športnem klubu Tektonik v Ivančni Gorici (hvala Robiju, da je čuval Tima), prtljage pa imamo, kot da bomo tam najmanj en teden. :) Ob petih je bil štart prve etape. Paše mi tečt v temi, s čelko, bil je stresen dan in se relaksiram s pogledom na čudovito zvezdnato nebo. Poslušam Natalijo in Kristija in se kar ne morem načuditi od kje jima vrejo fore in vsa ta pozitivna energija. Odlično se počutim. Ko osvojimo vse današnje skromne višince in nas čaka še samo spust do Ivančne Gorice,  nas pričaka support v avtu. "Zdaj bi pa že lahko bil čas za pivo!?" reče Toni :) Se mi zdi, da je tukaj preskočila iskrica med nami - spoznali smo, da smo iz istega testa, da si vzamemo čas za pir in neumnosti in se nam ne mudi osvajat osebne rekorde in tečt na čas, v ospredju je druženje. Moj gleženj se odlično izkaže, me ne boli, ves čas pa čutim, da ne tečem lahkotno, da tečem drugače kot običajno. Ko se vrnemo v klub Tektonik, Toni nabije muziko (že prej izvem, da je tudi DJ :)), nas postreže z narezkom in rehidracijskimi napitki v zelenih piksnah, stuširamo se in prične se še večja akcija! Po par pirih, ko se vsi sprostimo, greva s Kristijem do avta po torto in presenetimo Tonija, saj ima isti dan rojstni dan. Upihne svečko, presenečenje odlično uspe. Na tem mestu priznam, da torta ni bila plod mojega dela, ampak smo jo kupili pripravljeno. :) Zažuramo do dveh, treh ponoči, končamo v Flirt-u in se pogajamo za prestavitev ure jutrišnjega štarta, ob osmih zjutraj nam glede na razmere najbrž ne bo ratalo... :)

start prve etape, ob 17:00
Medved pozor! Območje tekačev! :)
v cilju prve etape

happy b-day Toni!





zaključek dneva v Flirt-u :)

2.dan, sobota 5.1.2013: vas Krka, Korij, Ambrus, Bakrc, Ambrus, Pajčna, Sela Šumberk, Radohova vas, Ivančna Gorica. 52,5 km in 1100 višincev.

Toni nas zjutraj narahlo zbudi, vprašam ga koliko je ura? "8:15" reče. O shit, ob osmih bi naj bil start, spala sem kot ubita. Smo ga prestavili na deveto in kmalu začne folk prihajat, mi pa še čisto zalimani, skuštrani, nenaspani :) Skuham kavo, na hitro pozajtrkujemo, medtem ko se oblačimo, umivamo, štimamo nahrbtnike... Startamo ob 9:30, zelo je lep sončen dan. Takoj zagrizemo v klanec, tečemo počasi, preganjamo mačka. :) Danes so bolečine v gležnju močnejše, ne gre brez naklofena. Se pa hitro zagrejem in ves čas tečem s Tonijem in Kristijem. Počutim se odlično, vso pot se pogovarjamo in se smejimo raznim šalam in prigodam. Mi tečemo hitreje, a vsakič kje počakamo ostale, da gremo skupaj naprej. Toni s svojo podporno ekipo že prej uredi, da je pot markirana in četudi kdo zaostane, ni variante da se izgubi, vsak ima tudi svoj roadbook. Pot je krasna, razgibana, tečemo tako po asfaltu, kot po makedamu in gozdnih poteh. Toni za vsak klanček reče, da je ta tazadnji. Kmalu mu več nič ne verjamem, kajti vzpenjajočih se cest se nikoli ne konča. :) Šele zadnjih 7 km čutim, da popušča naklofen, sploh zadnje 3 km me ostro bode v gležnju, a cilj je dosežen s skupnimi močmi, vzpodbujanjem in neverjetnim dnevom, ki je za nami. Z Natalijo cilj doseževe z roko v roki in z nasmehom. Popoldan gremo na pico, malo smo utrujeni in zaspani, zato skočimo čez cesto v Flirt-a na kavo. Šefe, naš sponzor, nas preseneti s sobnimi Flirt copati. Hitro začenjajo padati runde in spet smo v formi. Kaže, da bo današnja noč spet dolga. :) Neumoren Toni nas ob polnoči zvabi na spinning za regeneracijo mišic pred jutrišnjo zadnjo etapo. Skrbno izbere komade, saj nekajkraj sliši Kristijeve pritožbe glede muzike, ki jo vrti. In dobimo pravi sexy rock'n'roll izbor (Kid Rock - Born free, Metallica - Enter Sandman, Kings of Leon - Sex on fire, Cure - Lullaby za konec). Vsi smo bili totalno navdušeni nad spiningom, zašvicamo še enkrat na polno in se zabavamo brezmejno s polnimi bidoni na kolesih (kaj je v bidonih naj ostane skrivnost ;)). Sledi še masaža pred spanjem s konjsko kremo, nimamo drugega, mene boli hrbet in gleženj je že precej načet, tako da vidno šepam, ni pa videti otekline. Toni nam pripravi še predavanje njegove udeležbe Africa Race Cameroon, 200 km dolgega etapnega teka po pravilu samooskrbe, kjer je letos osvojil prvo mesto, ogledamo si njegov filmček. Zaspimo kot ubiti, razen Toni ima še ogromno enih idej, kaj bi še počeli in ne šli spat. :)

krasen sončen dan

odprava zelenega zmaja
Krka

Pozdravljen, prijatelj! :)
yeah, bijačh... :)
vse prej kot pokojnice :)
naš prijatelj Medo

roadbook


potuha za princip samooskrbe

markacije na poti
skoraj na cilju druge etape



polnočni spining za hitrejšo regeneracijo
spanje v skupni ogromni postelji pod plezalno steno :)


3.dan, nedelja 6.1.2013: Radohova vas, Mišji dol, Višnji grm, Javorje, Obolno, Polica, Peščenik, Višnja gora, Ivančna Gorica. 46 km in 1000 višincev.

Tokrat nas zbudi moja budilka, dan enostavno morem začeti s kavo in dolgim mirnim zajtrkom. Skrbi me kako bom tekla, saj šepam. Danes je pred nami tretja, zadnja etapa - 46 km. Štart je seveda spet prestavljen na deveto uro. :) Peljejo nas par km do izhodišča - Radohova vas. Jutro je precej hladno, v primerjavi z včerajšnjim. 6 nas je tekačev, ki tečemo celo razdaljo - Toni, Kristi, Natalija, Boris, Uršula in jaz. Matjaž preteče prvi dve etapi, zaradi bolečin se ponudi za nesebičen support iz avta v zadnji etapi. Pridružita se nam naš Rok - Koreninc in Leon - Grenki ter prvih par kilometrov Neja. Start je bil zame precej boleč in dvomljiv - totalno sem šepala od avta do štarta. Spet sem vzela dva naklofena. Prvi kilometer je bil najhujši, potem sem se počasi utekla in tečt mi je šlo lažje kot hodit :) Posijal je sonček, pozitivna energija se je vrnila. Vsi so bili presenečeni, sploh spremljevalci v avtomobilu, da še zmeraj z nasmehom in poskočno tečem. :) Energija tako pozitivne družbe me je dvignila. Zadnjih 7 km je spet bilo težjih in bolečih, kar čutila sem kako je popustil naklofen. Vsak napačen korak me je zabodel v gležnju. Zadnja ravnina iz Višnje gore se je neskončno vlekla, čutila sem, da malo zaostajam za ostalimi. Smo pa ostali skupaj: jaz, Toni, Natalija in Boris - v dobrem in slabem, do konca! :) Jaz sem imela ene izpade odvečne energije in evforije, kot da se mi malo meša, ampak ostali me niso nič čudno gledali, vsi smo pravzaprav taki, malo odpičeni...;) To mi je všeč! Preprostost ljudi, ki me obdajajo, razumljivost in neizmerna pozitivnost! Cilj je bil sladki. Z Natalijo sve bile raznežene do solz. Poslikamo se in se preoblečemo, saj nas Toni spet vljudno vabi na iztek na sobna kolesa po uspešno pretečenih 124-ih kilometrih. Tokrat nas je na spinningu več, super se imamo. Sledi tuš, razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in nagrad, narezek in zelene piksne ter slovo, ki je za vse bilo kar malce melanholično - poslovili smo se s težkim srcem, a upanjem, da se kmalu spet snidemo... tekom vikenda smo skovali precej idej, da spet kakšno ušpičimo! ;)

štart tretje etape
Bogenšperk, lebdimo in letimo :)

Bakrc - kapelica iz Fructal-ovih flašk





tik pred ciljem je bilo že malo hudo :)
CILJ: Ivančna Gorica, pa smo jo le dočakali :)

moja motivatorja :)

Toni, vsa čast za organizacijo in neizmerno dobrosrčnost! Hvala vsem za nepozaben vikend!! <3