četrtek, 14. julij 2011

Tri solčavske doline in panoramska cesta

Po tako krasni kolesarski turi prejšnji vikend, sva se naslednjega ponovno odločila preživeti v Logarski dolini. Nisva šla s kolesom od doma, saj sva potrebovala bolj miren vikend in malo več počitka po napornem tednu (služba, koncerti: The National v Križankah, Battles v Kino Šiški). Tokrat sva prespala v kampu. V soboto sva lahkotno prevozila preostali dve solčavski dolini: Matkov kot in Robanov kot ter se vsake toliko ustavljala ob boleče mrzli Savinji, močila noge in poležavala v senčki, v nedeljo pa panoramsko cesto, ki sva jo prejšnjič izpustila. Še dobro, da nama je lastnik kampa svetoval vožnjo v obratni smeri, kot sva jo sama načrtovala, kajti velik del poti je makedamski in zato bolj primeren za gorsko kot treking kolo. Vzpon je seveda isti, ampak bistvena razlika je, če greš na panoramsko pot iz Solčave, ali proti Pavličevem sedlu in nato na dobri polovici poti zaviješ desno in se ti odpre prekrasen pogled na vse tri solčavske doline, Olševo, Raduho, Kamniško Savinjske Alpe... Razgled je bil tako čudovit, da sva se že pri prvi kmetiji ustavila, naročila domač jogurt s sadjem in mrzlo pivo. Spočila in naužila sva se narave v ležalnikih  in se kar nisva mogla načuditi temu mirnemu, prelepemu kraju. 

Kamp v Lučah je majhen, urejen, pivo stane 1,70 eur. Je daleč najbližji kamp za obisk Logarske doline in dobro izhodišče za hojo v okoliške hribe ali za kolesarjenje, nudijo pa tudi kajak in rafting po Savinji ter pozimi vodene izlete v hribe. Poseben čar kampa je tudi kuhanje jutranje kavice in zajtrkovanje na "obali" Savinje, ki teče ob kampu. Sicer pa je že Jotaeater lepo opisal najino doživetje: Panoramska pot nad Logarsko dolino.


voda ti je život:)
zajtrk ob Savinji (Luče)
na turistični kmetiji Žibovt


Panoramska cesta

Raduha (2062 m n.m.)
Olševa (1929 m n.m.)

nedelja, 03. julij 2011

S kolesom okrog Kamniško-Savinjskih Alp

sobota 2.7.2011 : Ljubljana- Kamnik- Črnivc- Luče- Logarska dolina (93km)

Že v petek sva spakirala torbe za na kolo (tokrat brez šotora in kamp opreme :)), da sva lahko zgodaj zjutraj šla na pot. Težko je karkoli napisat, toliko sva doživela v enem samem dnevu. Štartala sva iz Ljubljane, od Kamnika do Črnivca (902m n.m.), oz. do izhodišča na Veliko Planino sva imela kar nekaj vzpona, potem pa še samo spust do krasne vasice Luče in naprej po čudoviti poti ob Savinji. V planu sva imela Panoramsko cesto od Solčave skozi Podolševo, kjer se nahaja najvišje ležeča kmetija v Sloveniji (Bukovnikova kmetija, na višini 1327m), a sva po dveh kilometrih precejšnjega vzpona obtičala na koci v travi s pogledom na Raduho. Obrnila sva in si to pot prišparala za drugič. Ob štirih popoldan sva tako že bila v Logarski dolini, s tem da sva se vsake toliko ustavljala in se čudila lepotam narave. Proti večeru sva prevozila 7 km dolgo dolino in šla še peš do slapa Rinke. Kako blagodejna je hoja po celem dnevu kolesarjenja! V gostilni na Orlovem gnezdu sva spila pivo in se spustila na začetek doline, v čudovito kočo s pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe. Lačna kot volk, sva pojedla vse domače dobrote, kar jih je bilo na mizi, se stuširala in kot ubita zaspala. Preživela sva krasen dan. 

Savinja
Savinja
slap Rinka z Orlovim gnezdom
Logarska dolina
Logarska dolina

pogled iz balkona sobe

nedelja 3.7.2011 : Logarska dolina- Pavličevo sedlo- Jezersko- Šenčur- Trbojsko jezero- Ljubljana (80km)

Zbudila sva se zgodaj, polna energije, spočita, pojedla obilen zajtrk, spet samih domačih dobrot in kmalu po osmi uri zjutraj štartala iz Logarske doline (759m n.m.) proti domu. 8 km konstantnega klanca do Pavličevega sedla (1339m n.m.), kjer sva se ustavila, saj je danes potekal 130 km dolg kolesarski maraton Alpe. Dobila sva majčke kolesarskega maratona in čisto premražena počakala prve kolesarje. S takšno hitrostjo so prigonili v klanec! Spet se je v meni prebudila želja po dirkalnem kolesu. Ni se pa prebudila želja po udeležbi kolesarskega maratona. Midva se voziva počasi in uživava v naravi. Iz Pavličevega sedla oz. malo naprej je sledil 8 km dolg spust in nato spet 5 km vzpona po čudovito speljani ovinkasti cesti in ob krasnih razgledih na okoliške hribe ter Savinjske Alpe. Kmalu sva zagledala mejo, ki je pomenila samo še spust na Jezersko. Krasni kilometri ob Kokri, kosilo pred Kranjem, bližnjica čez Šenčur (da sva se izognila prometu čez Kranj) do Trbojskega jezera (ledena kava, ki naju je spet spravila v pravi pogon po obilnem kosilu) in še zadnji kilometri čez Smlednik, Tacen do doma.

brrrr...je mrzlo na avstrijski strani :) 
kolesarski maraton Alpe
postojanka za maratonce 
od tod pa le še spust do Jezerskega 
Pozor, hudo zavarovana oseba:)
Kamniško Savinjske Alpe
Jezersko

Ko sva se vozila po Celovški cesti do doma, sem razmišljala, da sva šele prejšnji dan zjutraj vozila po tej cesti, a v nasprotni smeri. In sedaj sva tukaj, doma, tako malo ur je minilo, pa toliko doživetij in lepih trenutkov je za nama. To je čar kolesa! V tako kratkem času se ti zgodi tako dosti! Pa še povsod prideš zastojn (v tem primeru vstop v Logarsko dolino, ki za avto stane 6 eur :)) in ne onesnažuješ okolja :). In sedaj sledi nov delovni teden, prodajanje sebe osem ur dnevno za svobodne trenutke prostega časa.